»S simboličnega vidika je zelo zgovorno dejstvo, da med svetovnim dnem Zemlje, 22. aprilom, in slovenskim dnem ekološkega dolga, ko prebivalci porabimo naše letne vire, mine le dober teden dni. Skrb vzbujajoč pa je trend, da je slovenski dan ekološkega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje. To pa potrjuje sporočilnost, da z našim planetom ne ravnamo tako, kot bi morali.«

»To zelo zgovorno nakazuje 30. april, ko bo Slovenija dosegla svoj dan ekološkega dolga. Zato moramo na dan Zemlje še posebej premisliti, kaj lahko izboljšamo v odnosu do našega planeta v praksi.«

»Letos bomo v Sloveniji več kot osem mesecev živeli v t. i. ekološkem dolgu.«

»Razorožiti moramo besede, da bi razorožili ume in razorožili Zemljo. Obstaja velika potreba po premisleku, umiritvi in občutku za kompleksnost.«

»Posledično je ključnega pomena, da se kot družba spopademo s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti. V Sloveniji sta jedro tega problema predvsem mobilnost in energetika.«

»S priznanjem ekološkega dolga naj bi se najbogatejše države čutile poklicane storiti vse za oprostitev dolgov tistim državam, ki niso sposobne vrniti tega, kar dolgujejo.«

»Slovenski dan ekološkega dolga tako opozarja na položaj, ki ga ne moremo več ignorirati, hkrati pa slovensko družbo poziva k prizadevanju za prehod v bolj trajnostno gospodarstvo in življenjski slog.«

»Dnevi, kot je svetovni dan Zemlje, morajo postati več kot simbolični opomniki.«

»Svetovni dan ekološkega dolga je meja, ki jo prestopimo veliko prezgodaj in ki prikazuje netrajnostno pot našega razvoja. Vendar to ni razlog za obup, temveč je poziv k ukrepanju.«